Nabliskan

Poletje je tu in vročina nam ne prizanaša. S Finske sem se vrnil že pred enim mesecem, vendar spomin nanjo še vedno ostaja. Še posebno v teh vročih dneh, ko bi se finski hlad zelo prilegel. Zato sem se odločil, da za osvežitev moje in vaših glav objavim nekaj fotografij z Laponske, kjer sem bil marca letos. Eno najlepših potovanj, zelo slikovito, zelo lepo, zelo mrzlo, lahko bi pisal le o presežkih. Mimogrede, videli smo tudi severni sij, kar se v zadnjih letih redko dogaja. Na žalost ga nisem ujel na kamero, bilo je pretemno, moja kamera pa preslaba.

Na Laponsko smo se podali iz Helsinkov z nočnim vlakom, 1000 kilometrov smo opravili v 12 urah. Bila nas je skupina kakšnih 40 Erasmus študentov, večine izmed njih nisem poznal, ker so bili iz drugih šol. Namenoma se izbral to varianto, da bi spoznal nove ljudi. In sem jih. Tukaj pa še nekaj fotografij.

Prva postaja je bila Božičkova vas, ki se nahaja točno nad arktičnim krogom. Na zgornji fotografiji stojim točno na meji

V ozadju je Božičkova hiša, fotografiral ga pa žal nisem, ker nam niso dovolili slikanja znotraj hiše. Z njim sem se sicer slikal, ampak za eno usrano fotografijo nisem hotel plačati 25 eurov. Se bom z Božičkom slikal raje v Cityparku zastonj. Tale snežak pa je bil prijetno mrzel in leden, z jezikom sem se namreč zagozdil nanj.

Ena izmed atrakcij je bila tudi vožnja z jelenjo in huskijevo vprego. Sicer zadeva ni bila nič posebna, trajala je prekratek čas, vendar kužki so bli pa kar lušni.

Kar se tiče organizacije naše agencije - bila je vrhunska. Bivali smo v naselju Korvala, kakšnih 60 km severno od glavnega mesta Laponske Rovaniemija, v lasti Seppota Näsi in njegove žene Jaane Wicks Näsi. Izredna okolica, takorekoč sredi ničesar, ob jezeru in gozdu, idilično, laponsko. Bivali smo v 13 lesenih kočicah, za 3 do 5 oseb, vse pa so posejane ob jezeru. Kot zanimivost, Seppo, lastnik je vse koče postavil sam in jih opremil, vse z golimi rokami. Dec me je zelo očaral, ne samo da je postavil vse koče, da je skrbel za naše aktivnosti (peljal nas je na huski, raindeer in snowmobil safari), poleg tega nam je tudi kuhal izvrstno hrano in nam jo tudi izvrstno serviral. V glavnem, dec je mojster za vse. Še nekaj slikic naselja, snowmobilanja, safarija in samih koč.

Poleg tega smo šli tudi smučat v nacionalni park PYHÄ, kjer smo imeli srečo z lepim vremenom, tekli smo na smučeh in se zabavali na snegu.

Španci pač ne znajo smučat…

Poleg tega smo imeli tudi kar pestro socialno življenje…

Zi žermans:

Zi girlz:

Zi espanish preparing for eskiing:

Vreme je blo sicer kar toplo:

Za konec smo se ustavili pa še v Rovaniemiju, kjer po pravici povedano ne dogaja čisto nič. Edina atrakcija je bil najsevernejši McDonalds.

Če imate kaj odveč denarja, radi potujete, ne iščete toplih krajev, imate radi samotno in čarobno pokrajino, je Laponska prava destinacija za vas. Najprimernejši čas obiska: marec.

Prvi dan blog kongresa (verjetno od tod ime Blogres) se je govorilo predvsem o trženjskih priložnosti, ki se odpirajo na tem področju. Zakaj pa ljudje blogajo, so v spodnjem clipu povedali Had, Štamcar, Saša Gerčar in moja malenkost.

Se oproščam za moj molk …

… sem nazaj …

…. še zmeraj ponosen Slovenec …

… v iskanju novih prijateljev…

… novih kontaktov …

… novih izkušenj …

… z novimi programerskimi kolegi … (Ivan - Španija, Rivo - Estonija)

… z novimi cimri….

(Laurent - Nizozemska)

(Marian - Nizozemska)

(Clair - Francija)

(Antonio - Španija)

… po skoraj treh mesecih se še zmeraj zelo dobro razumemo …

… kako se imate pa vi?

Trudil sem se, poskušal sem jih naučiti več slovenskih besed, ampak ostala jim je samo ena:
(Suzi, Osku, Anna)

Mislim, da je že skoraj en mesec od tega, ko je sonce sijalo v Helsinkih. Včeraj je bil spet tak dan in odločil sem se, da ta veličasten dogodek posnamem. Poskušal sem se ga naužiti, kolikor se je dalo. 2 uri po tem, ob 15.30 je bila že popolna tema.
Video je zelo neizviren, bil sem zmatran po “napornem” izpitu. Namen je bil ujeti sonce.
Samo za Bedake in konje:

Hartwall Arena, boj med Pelikani in Jokerji, zmagali so prvi. Morate priznati, da smo snemal v pravem trenutku:

Stockholm!

Od tega je že več kot en mesec, tja smo šli takoj po Rusiji. Z Viking Lines smo se odpravili v četrtek in vrnili v nedeljo. Datumi so mi na žalost ušli iz glave. 15 urno potovanje na ladji si je večina ljudi krajšala z alkoholom, stari in mladi (ne moreš verjet kaj vse vidiš na tej ladji). Ampak spet ni bilo tako hudo, sem videl že hujše stvari.  Stockholm je lep, moram priznat da lepši kot Helsinki. Mesto je dosti večje, je manj mrzlo, ulice so bolj polne ljudi, ljudje mogoče izgledajo manj depresivni, bolj vedri, poleg tega imajo Švedinje….

Kakorkoli že, nekaj slikic:

Lačni na ladji:

Tkole smo se nabasal v našo kabino:

Slovenci na ladji (Bor, Janja, Žiga und ich):

Še mesto:

Vreme nismo imeli najlepše:

Joel in Janja:

Tako polne ulice v Helsinkih ne vidiš:

A kdo najde kej slovenskega na tej sliki?

Naš hostel od znotraj:

In od zunaj:

Na posnetku smo vsi utrujeni, tako da ne zamerit najinemu pogovoru:

Pa še ena pred pristaniščem:

15. oktobra smo se v okviru predmeta International market analysis in Finland odpravili na enotedensko ekskurzijo v drugo največje mesto v Rusiji, Sankt Petersburg. Moram priznati, da je Rusija povsem taka, kot sem si jo predstavljal - umazana, polna socialističnega pridiha, ljudje na ulicah se zdijo depresivni, brez življenja, prihodnosti… Ampak, kot smo spoznali pri naših gostiteljih z instituta IMISP (International management institute of Sankt Petersburg), so Rusi zelo gostoljubni, ustrežljivi, skratka, popolni gostitelji. Ves čas so skrbeli za nas, še posebno sem presenečen nad samimi študenti, ki so nam bili ves čas na voljo - spremljali so nas po mestu, pokazali znamenitosti, restavracije, klube in podobno. Bivali smo v hotelu Moskva, ki se nahaja v centru mesta ob reki Nevi.

Torej, kaj vse smo videli in doživeli: obiskali smo podjetje Hlebyni Dom, ki deluje v skupini Fazer Group, finskemu podjetju, ki se ukvarja s pridelavo slaščic, kruha in podobne hrane (v angleščini se reče bakery products) ter še s čim. Obiskali smo tudi neko tovarno, ki prideluje sladoled, ampak ni bila ne vem kaj, tako da ni vredna izgube besed. Na institutu smo bili deležni predavanj o ruskem gospodarstvu z naslovom Doing business in Russia profesorja Andreya G. Medvedeva, po končanih predavanjih pa smo z ruskimi študenti v skupinah naredili razne seminarske naloge s prezentacijami, na koncu pa smo se morali udeležiti še izpita. Samo delo je bilo intenzivno, vendar ne pretežko.       

Poleg šolskih obveznosti smo imeli tudi veliko časa za ogled mesta in vseh ostalih zanimivosti. Obiskali smo tudi enega najlepših muzejev na svetu, Hermitage, zapomnil sem si predvsem slike van Gogha in Rembrandta ter Zimsko palačo, rezidenco ruskih carjev. Izredno lepa je tudi Moskovska cerkev, kopija tiste v Moskvi na Rdečem trgu. Nepozabna izkušnja, s tem se verjetno vsi tisti, ki so bili na ekskurziji, strinjajo, je podzemna v St. Petersburgu. Predvsem v jutranjih in pozno popoldanskih urah, ko je neverjetna gneča in ko se masa ljudi spušča v sumljivo in temačno podzemlje, kjer te pričaka še bolj sumljiv metro. V glavnem, ko zadevo prvič preizkusiš, te prevzame groza.

Nočno življenje je v mestu pestro, veliko klubov, vstopnina je zelo draga, v Helsinkih je precej ceneje. Edini poceni zadevi sta vodka in pivo. In McDonald’s. Žural smo ga kar dosti, nekateri bolj zmerno, drugi manj. Še nekaj slik in filmčkov:

Moskovska cerkev (z desne jst, Pablo, Ward, Anton):

Tale pogled mi je zelo všeč:

St.Peteresburg kot severne Benetke:

Hermitage:

Včasih me fotogeničnost mal jebe:

Še podzemna:

Partybreaker Žiga na podzemni:

Vsi zelo navdušeni nad mestom:

Dutch connection:

Naša pot v šolo:

Prezentacije, predavanja ipd:

Slovenian connection (Žiga v ospredju, zadaj jst, Janja):

Hlebyni Dom:

Mother Russia:

Zbrat moram še fotke od ostalih, je še veliko zanimivih zadev. Bom mogu še eno reportažo nardit, ko pridem iz Stocholma, za konce pa še par filmčkov:

Podzemna:

Hermitage:

Pot v šolo:

Takole je zgledal pa še naš exam:

V tem tednu sem opazil, da se je vreme spremenilo. Ne samo vreme. Noč postaja občutno daljša. Ko sem danes zjutraj hodil proti Pasili (kjer se nahaja univerza), me je zeblo kot vraga. Bilo je le 2 stopinji pod ničlo. Ura je bila 7.30 in bilo je še relativno temno. Kaj čmo, to je bil eden od razlogov, da smo šli na Finsko. Ekstremi so zakon!

(Rusi so nam končno izdal vise, tako da v nedeljo pičimo v Sankt Petersburg. Zakon bo!)